Gre za zgodbo, postavljeno v 17. stoletje v graščino v Gradcu ob Lahinji, kjer se odvijajo hude tragedije srčnih bojev. Prepovedana ljubezen med kmetom Ambrožem Lipovcem in grofično Katarino Klemenčič, hčerko Osvalda Klemenčiča, predstavlja izhodišče dela, ki se zapleta zaradi bogatega zaročenca, željnega Katarinine ljubezni, vendar ta hrepeni le po pesništvu zavezanemu Ambrožu, ki za razliko od koristoljubnega in neznanega zaročenca zna biti nežen ter iskren.
Prva tamburaška opera Ambrož in Katarina
Opera poleg osrednje literarne fabule vključuje nekaj zgodovinskih faktov, kakršen je denimo železarna, ki je nekoč obratovala v bližini gradu. Sicer ima tudi pomembno vlogo dokumentiranja in ohranjanja belokranjske kulturne dediščine ter tamkajšnjih izročil, vključno z narodnimi nošami, ki se bodo pojavili v obliki kostumov. Libreto tako opisuje jurjevanje, kresovanje in koledovanje ter vključuje ljudske skladbe, kakršne so Vse tičice lepo pojo, Aj ta gora zelena, Bog daj, Bog daj dober večer, umešča med dogajanje. Tudi sama imena in priimki likov izvirajo iz pogostosti uporabe na omenjenem področju takratnega časa, zaradi česar opera pridobi na avtentičnosti.
Delo sicer obsega tri dejanja, od katerih imata prvo in tretje po tri slike, medtem ko je drugo obsežnejše znotraj ene same slike. Poleg glavnih protagonistov, Ambroža Lipovca, kmeta, in Katarine Klemenčič, grofične, v njej nastopajo še Grof Osvald Klemenčič, Grofica Margarita Klemenčič, Katarinin zaročenec Vid Panjan, strežnica in dekleta, ki delajo na dvoru, glavni služabnik ter meščani in meščanke.
Muzikalno delo posega tako po instrumentalni uverturi kot solističnih arijah osrednjih protagonistov ter zbora, pri čemer se vseskozi pojavlja le ta motiv v različnih variacijah in v izvedbah različnih likov. Besedilno je libreto obogaten s številnimi izvirnimi prispodobami, ki rime ovijejo v še večno avtonomnost.
Osrednji zaplet temelji na prepovedani ljubezni med Ambrožem in Katarino ter grofovi obljubi, da se njegova hči poroči z Vidom Panjanom, vendar dogajanja posežejo še na področje vojn, pohlepa, poštenosti, preračunljivosti, osebnih stisk ter mnogih drugih tegob človeka, s čimer odpira vprašanja aktualna tako v 17. stoletju kot danes.
Avtorja opere sta skladatelj Gregor Zagorc in književnica, urednica in kritičarka, po stroki univ. dipl. muzikologinja Nina Novak Oiseau, režiserka Eva Hribernik, scenografinja in kostumografinja Bojana Cvejić Zagorc, koreografija člani FS Dragatuš, v produkciji Kulturnega centra Semič.
Pri operi poleg Tamburaškega orkestra Dobreč sodelujejo tudi Folklorna skupina Dragatuš, pevska skupina Lan, učiteljski zbor Osnovne šole Metlika in Glasbena šola Črnomelj.